Iz okolice Zadra so se začeli glagoljaši v 15. stoletju  širiti na sever in sredi stoletja pridejo v Koper, kjer l. 1467 postavijo samostan.

Koprski plemič Francesco de Spalatis je patru Martinu Novaku Zadraninu  in bratom tretjerednikom podaril hišo v Bošadragi, ki je omogočila njihovo nastanitev pri Sv. Andreju, kasneje so postavili svojo cerkvico sv. Marije Magdalene.

• /Obstaja zapis iz l. 1264, ki navaja, da je koprski škof dovolil frančiškanom (1. red – manjši bratje) zgraditi novo cerkev, ker je bila stara v slabem stanju./

Tretjeredniki so svetni člani frančiškanskega reda:  ne živijo v samostanih, temveč delujejo med ljudmi. Koprski  tretjeredniki so oskrbovali meščane Kopra, dalmatinske in istrske  galjote in podeželane. Skrbeli so za kaznjence in bolne v zaporih, spovedovali v bolnišnicah,  obsojence in kmečko vojsko (černide).

L. 1530 so tretjeredniki odstopili cerkev redu observantov in se umaknili na severozahodni del mesta k cerkvici sv. Gregorja (P. Naldini: Cerkveni krajepis, 1700).

Red je razpustil Napoleon  l. 1806. Tretjeredniki so na podeželju glagoljali do l. 1891.

Z ukinitvijo samostana se je izgubila bogata pisna dediščina glagoljašev. Kar je od zapuščine ostalo se hrani v Pokrajinskem arhivu v Kopru, državnem arhivu v Trstu in v frančiškanskem samostanu sv. Ksaverija v Zagrebu.

• Na Jugoslovanski akademiji v Zagrebu hranijo breviarij iz l. 1688 in misal iz l. 1706, v katerem je bil 26.maja 1734 vpisan zaznamek: »Ovo je misal S(veto)ga Gurgura u Kopru«.

Samostan so po l. 1954 podrli in na njegovem mestu zgradili stanovanjske stolpiče.

Na prisotnost glagoljašev in njihov velik pomen za naš prostor pričata zadnji steber samostana na Belvederju in Glagoljaška ulica.